13506988-708413729298525-546917581087459615-n_orig

Image 1 of 7

V Juniju smo v društvu organizirali seminar o Terapiji z ekspresivno umetnostjo, ki ga je vodil dr. Avi Goren Bar, priznan izraelski psihoterapevt.

Terapija z ekspresivno umetnostjo je zanimiva in primerna za vso populacijo: zelo je uporabna pri delu z otroki (tudi pri težjih motnjah) ter pri delu z adolescenti (poudarek je lahko na ustvarjanju in ne na pogovoru). Vsekakor pa je umetnost v terapiji fantastična sublimacija za vse vrste travm in kriz.

Dr. Avi Goren Bar Ph.D. je klinični in izobraževalni psiholog, zelo izkušen terapevt, gestalt terapevt, certificiran in registriran terapevt, nadzornik ter supervizor za intermodalno ekspresivno terapijo in mojster »Expressive Arts Therapy« ter psihodinamične terapije. Med leti 1980 – 2000 je bil dr. Avi Goren-Bar docent in višji predavatelj na Lesley University Cambridge, MA (USA) – program Pripadnost za intermodalno izrazno/ekspresivno terapijo. Predava tudi na Haifa University Izrael. Na podlagi svojih dolgoletnih bogatih izkušenj je razvil intenziven in visoko strukturiran certificiran program, CEAT »Clinical Expressive Arts Therapy«. Specializiral je tudi poslovni » Jungian Coaching «, jungovski coaching v podjetjih in organizacijah, kjer uporablja jungovsko psihologijo, gestalt terapijo in ekspresivno intermodalno tehniko.

Za razliko od običajne psihoterapije, ker dialog poteka med terapevtom in klientom, se pri terapiji z umetnostjo dialog razvija v strukturi trikotnika: med klientom/ustvarjalcem, terapevtom/opazovalcem in umetniških izdelkom, ki predstavlja nove poti do sprememb, zdravljenja in olajšanja.  Terapija z umetnostjo oz. umetnostna terapija temelji na prepričanju, da je vsakdo sposoben in zmožen ustvariti pomenljiv umetniški izdelek, ki je klientu vedno v pomoč. Ekspresivna umetnost potrebuje malo tehničnega znanja in veliko čustvenega vložka. Vsa srečanja in skupine so zastavljene tako, da se jih lahko udeleži kdorkoli, ne glede na njegov umetniški talent ali predhodne izkušnje z umetniškega področja. Terapevt pomaga klientu pri ustvarjanju, nato pa skupaj, brez obsojanja in kritike, opazujeta izdelek. Klient je tisti, ki je strokovnjak v interpretaciji svojega umetniškega izdelka in, ki mu skozi refleksijo podari globlji pomen ter s tem razkrije svoje vire. Taka analiza pripomore k poglobljeni pozornosti na vsebino izdelka in se dotakne klienta. Slike, barve, gibi, oblike nimajo nobenega drugega pomena, kot tistega, ki ga razloži klient. Kot dejavnosti za umetnostno terapijo se lahko uporabi glasbo, slikanje, risanje, igro, pisanje, pripovedovanje zgodb, naravo, gibanje in ples ali pa kombinacijo zgoraj naštetih. Raznolikost dejavnosti pripomore k investiciji različnih čustev in prebujenih občutkov v interpretacijo umetniškega dela, ki je zato še bolj poglobljena in pomenljivejša. 
Zdravilen učinek na klienta ima proces, ki steče ob refleksiji njegovega umetniškega dela. Čuten, občutljiv in čustven proces izdelave izdelka pa je zelo podoben načinu življenja.

V maju 2016 smo v Društvu študentov psihoterapije Slovenije organizirali predavanje na temo zasvojenosti s seksualnostjo v seksualni dobi. Srečanje je bilo organizirano v sodelovanju z Grand Hotel Union Ljubljana in je bilo brezplačno za vse obiskovalce. 

Predavanje je vodil Peter Topić, psihoterapevt, s specializacijo na področju zasvojenosti s seksualnostjo in travmami (Certified Sex Addiction Therapist), ki jo je zaključil v ZDA. Je ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme v Ljubljani in eden vodilnih strokovnjakov na področju kompulzivnega seksualnega vedenja in zasvojenosti v našem prostoru. To dokazuje s sistematičnim in jasnim povezovanjem dognanj sodobne nevroznanosti, kliničnih izkušenj in psihoterapije v svoji knjigi Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi: priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove družinske člane.
Spolnost je bila in najbrž vedno bo skrajno provokativna tema, ki bo burila duhove tako v laičnih kot strokovnih krogih. Živimo v družbi, ki je navkljub seksualnim revolucijam s spolnostjo še vedno skrajno obremenjena. Prežeta je z miti, polnimi predsodkov, seksizma, rasizma in homofobije ter s potrošniškim dojemanjem spolnosti. Seksualno kompulzivno vedenje je težava, s katero se vse pogosteje soočajo in rešitve zanjo iščejo strokovnjaki na področju duševnega zdravja po vsem svetu. Z razvojem tehnologije in interneta se soočamo s kopico novih izzivov tudi na področju spolnosti, čeprav je digitalna tehnologija v zmernih količinah le nepogrešljiv in pozitiven sestavni del življenja.

Tako kot obstaja veliko osebnih življenjskih slogov, obstaja tudi neskončno število življenjskih slogov na področju spolnosti. Preden lahko govorimo o zasvojenosti s seksualnostjo, moramo zelo dobro vedeti, kaj zasvojenost ni, predvsem pa moramo razumeti, da zasvojenost s seksualnostjo nima veliko skupnega s tem, kaj osebo vzburja, ali z dejstvoma, kako pogosto menjava partnerje in da ni monogamna, prav tako zasvojenosti ne opredeljuje spolna usmerjenost. Precej verjetneje gre za zasvojenost takrat, ko vedenje ni več v skladu z našimi vrednotami in prepričanji.
​
Na predavanju smo jasno opredelili zapleteno dinamiko zasvojenosti, povezano s seksualnostjo v dobi interneta in elektronskih naprav. Kadar ljudje pri prijateljih, družinskih članih ali javnih osebah opazijo kompulzivno in škodljivo vedenje, pogosto menijo, da je težava le v uživanju snovi oziroma v vedenjskih vzorcih. Za razumevanje katere koli zasvojenosti je zelo pomembno, da se zavedamo, da ne gre le za slabo navado, ki se je sčasoma razmahnila in negativno vpliva na življenje zasvojene osebe. Zasvojenost je eden najkompleksnejših in najbolj uničujočih fenomenov na področju duševnega zdravja, ki pogosto ne prizadene le zasvojene osebe, ampak vpliva na vso družino. Razumeti moramo razliko med nekom, ki v spolnosti išče užitek, in med osebo, ki postane z istimi užitki zasvojena. Za večino ljudi je spolnost nekaj lepega in si težko predstavljajo, da lahko preraste v zasvojenost, ki uničuje življenja.

​