Propedevtika

 

Propedevtika pomeni uvod v specialni študij psihoterapije, traja dve leti in obsega osnovno izobraževanje iz psihoterapije. Študente pripravi na specialno usposabljanje iz psihoterapije po neakademski poti, ki poteka v okviru določenega psihoterapevtskega pristopa (in traja še najmanj dodatna 3 leta). Tako ob zaključku študija propedevtike diplomant ni psihoterapevt, temveč je to le prvi del psihoterapevtske izobrazbe.

 

Študij poteka v Ljubljani na dislocirani enoti Gimnazije v Šentvidu, Prušnikova 74 in v prostorih SIP (Ljubljana) po shemi izrednega študija ob koncih tedna (petek 16:00 – 20:00, sobota 9:00 – 18:00 in z občasnimi dodatnimi termini) v okviru predavanj, vaj, seminarjev in projektnega dela.

 

 

Program:

Študij propedevtike je programsko podoben prvima dvema letnikoma fakultetnega študija, le da poteka izključno v Sloveniji ter v slovenščini. Vključuje osnove psihoterapevtske znanosti:

• znanstvene osnove biopsihosocialnega razvoja človeka

• psihopatologija in psihosalutologija

• dosežki nevroznanosti pomembni za psihoterapijo

• osnove znanstveno utemeljenih psihoterapevtskih metod

• raziskovalne metode

• pregled etičnih, pravnih, gospodarskih in splošnih družbenih okvirov.

 

Pomemben del študija je praksa, ki na prvi stopnji poteka v dveh oblikah:

 

- Praksa v raznih psihosocialnih ustanovah z namenom, da se študenti seznanijo z različnimi oblikami psihosocialne pomoči ljudem. Tistim, ki so ta del prakse opravili že v času prvega študija, na primer zdravniki, psihologi, socialni delavci, ta del prakse seveda priznamo.

- Osebna izkušnja (osebnostna rast, delo na sebi, učna terapija), v kateri študenti preizkusijo psihoterapevtske metode na lastni koži. Ta oblika prakse je edinstvena posebnost študija psihoterapije, saj pomeni, da mora bodoči psihoterapevt sprejeti enak proces dela na sebi, kot ga bodo nekoč sprejeli njegovi klienti.

 

Del študija so tudi ti. tutorske skupine, ki omogočajo individualizacijo študija, saj povečujejo možnosti, da se študentje v malih skupinah lahko izrazijo, da slišijo in so slišani v svojem procesu učenja. V tutorskih skupinah lahko npr. reflektirajo teoretična znanja, pripravljajo in predstavljajo eseje (o prebrani literaturi, poletnih šolah), poročila o praksi, evalvirajo študij itn.

 

Pridobljeni nazivi ob zaključku študija:

Študentje, ki bodo zaključili študij propedevtike, ne pridobijo akademskega naziva in tudi ne kakšnega drugega naziva. Diploma pa jim omogoča nadaljevanje študija psihoterapije v določenem psihoterapevtskem pristopu.

 

 

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program:

SIP priznava tudi znanja, usposobljenosti in kompetence, ki so bile pridobljene pred vpisom v program. Te morajo po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, ki jih določa program študija psihoterapije. To lahko stori na osnovi pisne vloge kandidata/ke.

 

1) Če je bilo znanje pridobljeno v formalnih vseživljenjskih oblikah izobraževanja, bodo kandidati/ke to znanje izkazali s spričevali in drugimi listinami (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanem delu študijskega programa, tečajih in drugih oblikah izobraževanja). Iz teh listin mora biti jasno razvidna vsebina teh izobraževalnih programov in obseg vloženega dela študenta, ki se lahko ovrednoti s kreditnimi točkami.

 

2) Če je kandidat/ka znanje pridobil z izkustvenim učenjem, mu ga lahko SFU in SIP prizna na temelju preverjanja in ocenjevanja znanja. Preverjanje organizira SFU in SIP.

 

4) SIP lahko delno ali v celoti prizna posamezne predmete na osnovi pred vpisom opravljenih izpitov na drugem visokošolskem zavodu. To je še posebej pomembno za tiste, ki se bodo vpisali v študij propedevtike in že imajo višje- oz. visokošolsko diplomo.

 

Vloge za preverjanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, obravnava študijska komisija, skladno s postopki in pravili za priznavanje izpitov.

 

 

 

Možnosti po zaključku študija:

 

Po zaključku študija propedevtike diplomant ni psihoterapevt, temveč je to le prvi del psihoterapevtske izobrazbe, skupen vsem bodočim psihoterapevtom:

 

a. Nekateri posamezniki se odločijo, da bodo nadaljevali s specialnim izobraževanjem iz psihoterapije in se vključijo v izobraževanje določene terapevtske šole. V Sloveniji je trenutno okoli 10 različnih terapevtskih šol (npr. TA, geštalt, dve šoli integrativne terapije, sistemska terapija, izkustvena gestalt družinska terapija, realitetna terapija, logoterapija, skupinska analiza, globinska psihološka terapija oz. psihodinamska psihoterapije idr.). Članice SKZP morajo imeti usklajene izobraževalne standarde s SKZP in EAP (Evropskim združenjem za psihoterapijo). Izobraževanja v okviru pristopov potekajo v skladu s posebnostmi šol. Praviloma vsebujejo:

1. teoretične vsebine,

2. lastno izkušnjo (delo na sebi, učno terapijo),

3. praktično delo s klienti pod supervizijo.

 

Izobraževanja trajajo od 3 do 6 let, odvisno od zahtev terapevtske šole. Po končanem specialnem izobraževanju lahko kandidati prosijo tudi za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije. Pomembno pa je, da je psihoterapevtski pristop znanstveno priznan s strani EAP (več o pogojih za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije je na spletni strani SKZP).

 

b. Drugi pa se odločijo, da s propedevtiko zaključijo svoje izobraževanje in znanja koristno uporabijo na področjih, kjer profesionalno (npr. socialni delavec) oz. prostovoljno (npr. telefon v stiski in podobno) že delajo.

 

Več informacij o študiju lahko najdete na spletnih straneh Slovenskega inštituta za Psihoterapijo.