INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA - RELACIJSKA SMER
Integrativna psihoterapija poudarja pomembnost celostnega pristopa pri delu z ljudmi. Njen cilj je integracija osebnosti, kar pomeni integracijo čustvenih, kognitivnih in fizioloških sistemov posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije.
Integrativna psihoterapija izhaja iz prepričanja, da se posamezne psihoterapevtske šole nanašajo le na en vidik človekove osebnosti. Zaradi tega integrativna psihoterapija povezuje različne pristope k psihoterapiji (transakcijsko analizo, sodobno psihoanalitično terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, gestalt terapijo in druge usmeritve).
Psihoterapevtske intervence, ki jih uporabljamo v integrativni psihoterapiji, izhajajo iz raziskav o normalnih razvojnih procesih in na teorijah, ki opisujejo obrambne procese, do katerih pride zaradi težav v normalnem razvoju. Še posebej so pri tem pomembni dejavniki, ki so skupni različnim psihoterapevtskim šolam, pri čemer igra terapevtski odnos osrednjo vlogo.
Integrativna psihoterapija/svetovanje se uporablja pri delu s posamezniki, pari, družinami in skupinami.
INTEGRATIVNA GEŠTALT TERAPIJA (PO PETZOLDU)
Teoretik Integrativne Gestalt Terapije (v nadaljevanju IGT) je Hilarion Petzold, ki je svojo šolo ustvaril na temeljih aktivne psihoanalize, geštalt terapije, psihodrame, telesne in gibalne terapije ter tehnik spreminjanja vedenja. Zasnovana je kot teoretični pristop, ki s pomočjo »biopsihosocialnega modela« sistematično integrira različne metode in tehnike.
Sinergetična samoorganizacija predstavlja temeljno antropološko in terapevtsko gledanje na človeka v IGT. Vedno se razvije spontano v napetosti med dvema tendencama – med redom in kaosom, pri tem pa razvija hierarhično stopnjevane, samopodobne strukture vedno večje kompleksnosti. Koncept odprtega sistema poudarja nujnost, razmejitev in izmenjavo, brez katerih ne moremo obstajati, vedno znova v neko sprejemljivo ravnovesje. Tako terapija pomeni pomoč pri odrekanju zastarelega pri preživetju v kaosu in pri razvoju novega.
IGT se ukvarja z večplastnostjo človeka: telo, duša, duh – za terapevta je nujno potrebno, da človeka dojema skozi vse komponente. Tako IGT operira s štirimi ključnimi dimenzijami v katere je človek vpet. Na fizični dimenziji ne gre pozabiti, da je za človeka fizična aktivnost zelo pomembna, saj mu pomaga pri predelavi »metabolitov stresa« (gibanje, šport). Duhovna dimenzija se ukvarja z vprašanji »Kaj je smisel življenja? Kaj je življenje? Kaj je po smrti?«. Človek je tudi socialno bitje in ne more obstajati brez sočloveka. Dojenček za svoje preživetje in učlovečenje potrebuje drugega. Ljudje največkrat zbolijo in trpijo zaradi socialne dimenzije – zboli zaradi soljudi in ob njih tudi ozdravi. Ekološka dimenzija vstopa vse bolj v ospredje – ljudje smo del narave in smo z njo usodno povezani. Usoda človeštva je odvisna tudi od ravnovesja z drugimi živimi vrstami.
Korespondenčni model je bistveni koncept integrativne psihoterapije ki pravi, da je vsak del narave na planetu v neprestani korespondenci (izmenjavi), vsi ljudje smo v relaciji izmenjav in drug na drugega neprestano vplivamo (tudi terapevt in klient v terapevtskem odnosu). Intersubjektivnost je specifična, za človeško sožitje zdravilna oblika korespondence, saj omogoča, da drugemu priznavamo njegovo svobodo, njegovo individualnost in samoodgovornost. V integrativni terapiji je klient v enakovrednem položaju s terapevtom in mora vedeti, zakaj terapevt nekaj počne – sta medčloveško enakovredna.
Cilj IGT je pomagati ljudem k boljšemu razumevanju sebe v celoti življenja, izboljšanje njihovih sposobnosti odnosov in podpora njihove ustvarjalne moči ter predvsem prevzem življenja v svoje roke.